“FEJKANJE”

Včeraj sem bila na strokovnem izobraževanju v nekem zavodu. Ko sem odhajala domov, sem se na vhodnih vratih spotaknila in skoraj padla. Mimo mene je nekdo prišel in mi rekel: »Če bi že padli, bi bilo bolje, da bi padli pred službo, ne po koncu.«

Najprej sploh nisem razumela, kaj mi je hotel s tem povedati. Ko je videl moj začudeni izraz na obrazu, mi je odgovoril: »Ja, bi pa malo »fejkali«, da vas močno boli in da ne morete v službo.« Presenečena sem bila nad njegovim razmišljanjem in mu odvrnila: »Ne, ne bi naredila tega, ker nisem tak človek.«

Nato sva šla vsak svojo pot. V avtu sem razmišljala, da nekateri ljudje pa se pretvarjajo, da »fejkajo«. Začela sem se spraševati, zakaj to počnejo. In prišla sem do različnih ugotovitev. Morda počnejo to zato, ker hočejo imeti od svojega določenega vedenja neke koristi. Mogoče se pretvarjajo, da so drugačni kot so v resnici, zato da bi v očeh drugih izpadli boljši/bolj pametni/bolj sposobni … Morda nočejo priznati svoje napake, ki so jo storili, ker jih je strah, da jih bodo drugi zaradi tega obsojali in jih ne bodo sprejemali. Mogoče …

Obstaja tisoč vzrokov, zakaj se nekateri pretvarjajo. Naj počnejo to, če jim paše. Naj nosijo maske, če tako želijo. Naj počnejo, kar hočejo, če pri tem ne škodujejo drugim. To je njihova svobodna volja. Vprašanje pa je, ali se ob tem počutijo svobodne.