VEDNO SE LAHKO ODLOČIMO

Nikoli si ne bi mislila, da bom kdaj v gostilni na palačinke čakala več kot eno uro. Pa se mi je zgodilo prav to. Dve leti nazaj. Dogodek se mi je zdel zanimiv, nenavaden, zato sem si ga takrat zapisala. Zdaj ga delim z vami.

»Ko smo natakarja po več kot pol ure vprašali, kdaj bomo dobili palačinke, se nam je opravičil, da jim je zmanjkalo mase. Hmmm. Po eni uri končno dobimo, sicer malo mastne, palačinke, brez prtičkov zraven. Ker se ni prikazal noben natakar (kot bi vsi poniknili), smo šli kar sami po njih v gostilno. Natakar je začudeno pogledal in vprašal, če sploh rabimo prtičke in če bodo štirje zadosti (za mizo nas je bilo deset). Če bi bila na Gorenjskem, bi ga mogoče še razumela… 🙂

Kljub vsem okoliščinam, smo ostali mirni in se smejali dogajanju. Počutila sem se, kot bi gledala eno komedijo, ki jo nekdo igra pred mojimi očmi. Na trenutke kar nisem mogla verjeti, da je to možno pri nas. Morda kje v nerazvitem svetu že…

Tudi poračunati se jim ni ljubilo priti, tako da smo šli kar sami v gostilno plačat. Povrhu vsega jim še posterminal ni delal. Ko je svak natakarja vprašal, če dobimo kakšen popust, mu je odgovoril, da so pekli eno palačinko po eno in da imamo srečo, da jih nismo dobili iz mikrovalovne pečice.

Ker se mi je natakarjev odgovor zdel nespoštljiv, sem mu pred odhodom rekla, da ni običajno, da smo na palačinke čakali eno uro in da bomo naslednjič, ko bomo prišli, najprej naročili hrano, potem šli z otroki za eno uro na sprehod in na igrišče, potem pa se bomo vrnili k njim. Me je samo pisano gledal.«

Vedno se lahko odločimo, kako bomo na določeno situacijo gledali in se nanjo odzivali. Vedno imamo izbiro, ali bomo glede nje izrazili svoje mnenje ali ne.