VSEENO MI JE

Včeraj sem na svojem osebnem FB profilu objavila fotografijo, na kateri me je z zelenim senčilom za oči naličila moja šestletna hčerka. Njen make-up me ni polepšal, ampak prej nasprotno. Vendar sem se odločila, da fotografijo kljub temu objavim.

Preden sem jo objavila, se nisem ukvarjala z vprašanji kot so: »Joj, kaj si bodo pa drugi mislili, ko me bodo videli tako?« ali pa: »Kaj pa če me bodo potem imeli za malo noro?«. Ne. Enostavno sem jo objavila in si mislila, da bo, kar pač bo. Nisem se vnaprej obremenjevala s tem, kaj si bodo o meni mislili drugi.

Zavedam se namreč, da nikoli nisem in nikoli ne bom vsem všeč. Pa četudi bi bila »v nulo« urejena – lepo naličena, oblečena po zadnji modi, skratka vsa v stilu od glave do peta. Vedno bi se našel kdo, ki mu ne bi bilo kaj všeč pri mojem zunanjem videzu.

Bolj kot zunanjost je po mojem mnenju bolj pomembna notranjost – naša osebnost, še bolj pa naše srce. Vendar tudi tukaj lahko naletimo na neodobravanje drugih. Čeprav smo na primer do drugih zelo prijazni, bo nekdo našel nekaj, kar mu bo šlo pri nas na živce. To pa zato, ker nas vidi skozi svoj filter prepričanj, skozi svoja očala.

In prav zato se nima smisla sekirati in se obremenjevati s tem, kaj si drugi mislijo o nas. Ljudje si o nas mislijo marsikaj. Nekateri imajo o nas dobro mnenje, drugi spet malo drugačnega. A nič zato. Ni potrebno, da smo vsem všeč. Saj tudi nikoli ne bomo vsem všeč. Ker smo si ljudje preveč različni, da bi nam bile vsem všeč enake stvari. Torej se je prav nesmiselno ukvarjati s tem, da si drugi mislijo o nas. Pomembno je le, kaj si mi mislimo o sebi. In imejmo dobro mnenje o sebi. Ne dobro, ampak odlično! 🙂