Svet je pošten. Vsi ljudje so pošteni. Dolgo časa nazaj sem verjela v to. Resnično verjela. Ker sem sklepala po sebi in svojih bližnjih. Če sem jaz in oni pošteni, potem to pomeni, da so tudi vsi drugi pošteni.

Morda sem bila naivna. Morda sem preveč živela v svojem svetu. V svoji iluziji. Morda. Vendar sem sčasoma, skozi leta izkušenj, ugotovila, da to žal ni res. Spoznala sem, da svet ni pošten. Da je kar nekaj takih ljudi, ki jih zanimajo samo lastne koristi in jih prav nič ne zanima, če te opeharijo. Ki jih prav nič ne zanima, če te prenesejo okrog. Ker jim je mar le za lastne potrebe in lastne želje.

To najlažje predstavim na primeru plačevanja računov v trgovinah in gostilnah. Priznam. Včasih nisem preverjala računov, ampak sem slepo verjela v to, da so vsi prodajalci in natakarji pošteni. Zaupala sem jim, da vedno pravo vsoto vtipkajo na moj račun in da mi vedno vrnejo pravo vsoto denarja. Kako sem se motila!

Namreč že kar nekaj let sem bolj pozorna na to in doživela sem kar nekaj izkušenj, kjer se je moje prepričanje o poštenosti prodajalcev in natakarjev porušila. In zato sem že lep čas pozorna na to – redno preverjam račune in to, ali mi vrnejo toliko denarja, kot je potrebno.

Vendar sem v zadnjem mesecu zaradi določenih okoliščin to pozabila narediti. In veste kaj se mi je pripetilo? Ja, uganili ste! Hoteli so me malo oviti okoli svojega prsta. Enkrat jim je uspelo, saj sem to ugotovila čisto prepozno, da bi kaj naredila, drugič pa sem pravočasno ukrepala in so mi vrnili primerno količino denarja.

Ja, pri plačevanju računov je treba biti pazljiv na vsakem koraku. Zaupamo lahko samo samim sebi, saj kot rečeno, niso vsi pošteni, pa čeprav si mi to še kako želimo.